Veliki vrh

Pa sem jo skoraj ponovil dvakrat zapored. Delno sem jo res. Prejšnjič sem šel na Kofce preko Dolgih njiv danes pa na Veliki vrh. Kofce so bile torej skupna točka. Danes je bilo precej več nošenja kot zadnjič. Sicer sem si zaželel turco s poudarkom na pedaliranju ampak ga je bilo več kot dovolj do doma na Kofcah. Malo moram trenirat tudi nošnjo. Sotrpini so navajeni bolj “šerpa stil” turc.

Vzpon od doma naprej je bil bolj ali manj nosaški, kamnit in na delih tudi malenkost zahtevnejši. Glede na novembrsko darilo narave je prijeten dan izkoristilo kar nekaj planincev, ki so si zadali isti cilj kot mi. Veliko nas je na vrhu uživalo v razgledih in zasluženem prigrizku.

Spust z vrha je vozen v večji meri kot je delovalo na poti navzgor. Seveda je bilo kdaj pa kdaj potrebno sestopiti, sploh tam kjer so jeklenice in še na kakšnem mestu. Nekaj tehničnih detaljčkov je prav prijetno popestrilo zgornji del spusta. O spodnjem nima smisla izgubljati besed. Omeniti je vredno le, da je bila danes podlaga precej suha. Na delih se je celo kadilo.

Pogrešali smo enega sotrpina, zjutraj je zaradi višje sile moral odpovedati udeležbo. Da mu ni bilo preveč dolgčas, smo se na težkih in uživaških delih spomnili nanj…