za čas, ko niste na kolesu

Izberi kategorijo

Slivnica, enkrat ni nobenkrat

Miha, 30. januarja 2022

Vem, da se sliši malo verjetno ampak, kljub času sem se moral malo zbrcat za današnjo turco. Nihče od potencialnih sotrpinov ni bi bil na voljo. Neke prave ideje kam naj jo mahnem pa pa tudi nisem imel. Na koncu sem se odločil za Slivnico.

Štart iz Grahovega proti vrhu po bolj ali manj pomrznjenem makadamu. Prijeten sonček me je kljub hladu hitro ogrel. Zimske rokavice že po nekaj sto metrih zamenjam za poletne, ni idealno za senčne odseke ampak ne zebe preveč. Ker so nove (Fox Ranger) je ravno prav, da jih testiram. Z njimi sem vozil do konca ture. Hiter »test« bi se glasil, nobenih presežkov, vseeno pa dober občutek zaradi tankosti materiala na dlaneh, upravljanje telefona deluje in velikost mi ustreza…

Prvič sem uporabil tudi novo pridobitev bidon z nastavkom Fidlock. Zadeva se kar obnese, edino flaška (590 ml) se dotika sedežne cevi, morda bi moral vzeti manjšo. Aja, zakaj ta sistem? Za navaden način nameščanja bidona ni prostora zaradi zadnje vzmeti.

Pripeljem do vrha, se obrnem in spustim nekaj metrov nižje in uživam v razgledu na prazno Cerkniško jezero. Tu in tam se vidi nekaj zaplat ledu to je vse. Namesto klopce izberem skalo nekaj metrov vstran se preoblečem, naredim par slikic in pojem zasluženo čokoladico. Vmes se poigravam z idejo, da bi se spustil v smeri Cerknice. Poti ne poznam in ne vem ali je v teh razmerah vozna. Sprijazniti se je treba, da bom nazaj do Grahovega gonil po cesti ali ponovno čez vrh. Ura še ni poldne, čas imam, poskusimo. En dodaten vzponček bodo nožice pa ja zdržale.

Spustim se po tako imenovanem »Flowu« ki je bil presenetlivo vozen. V začetku sem na nekaj delih zagazil v globji sneg ampak je bilo hitro bolje. V zadnjem delu je bil prehod na progo imenovano Freeride. Tukaj me je presenetilo nekaj skokov, razmere niso bile ravno za hitro vožnjo ampak vseeno sem se nekajkrat kar težko ustavil preden se ob padcu razletim na več koščkov. »Gap« na par skakalnicah je tudi v idealnih razmerah zame prevelik. Sicer me je proga navdušila. Pridem ponavljat. Z izjemo nekaj mokrih delov na koncu je bilo presenetljivo suho.

Zaključim z užitki spusta, snamem ščitnike in zarinem v hrib še iz druge strani, Cerknice. Cesta navzgor je na nekaj delih zelo pomrznjena, praktično je led. S kolesom je šlo brez večjih težav sploh če nisi poskušal sestopiti. S kolesom sem imel dovolj maneverskega prostora, da sem izbrial linijo ki je bila samo ledena in zglajeno ledena. Kmalu prilezem do vrha v drugo. S soncem obsijani deli so bili proti vrhu veliko bolj mokri, vse se je topilo za razliko od prvega vzpona kjer je bilo to le na delih.

Drugi spust je bil po liniji »Enduro«, ki na začetku ni ravno obetala, snega je bilo več in ni bil pomrznjen. Linija očitno ni vožena, oz. je bila pred menoj v južnem snegu le ena kolesarska sled. Spust se je po nekaj višincih povsem spremenil. Prehodnega dela kjer stopljen sneg naredi blato sploh ni bilo. Naenkrat suha podlaga, korenine kamenje in listje. Poletni užitki so se nadaljevali praktično do konca. Kljub suhim razmeram drugega spusta je privlačnost kolesa nekoliko zbledela zaradi nekaj mokrih odsekov na prvega spusta.

Komentiraj