Palnock pri severnih sosedih

Začetek v vasici Weissensten in lepo počasi proti Palnocku. Lep razgleden hribček na levi strani reke Drave, malo pred jezerom Millstatter.

Hitro po začetku vzpona sva poiskala eno bližnjico, za katero nisem prepričan, če se je obrestovala. Bila je sicer vozna ampak precej strma in je zahtevala svoj energijski davek. Na koncu sva morala mimo ene hiše in kmetije, da sva prispela nazaj na asfalt. Na izbiro sva imela ali več dolgočasnega asfalta ali več potrošene energije. Naslednjič bi se verjetno odločil za asfalt.

V vasi Amberg se asfalt končno konča in preideva na lepo makadamsko cesto, ki pelje skoraj do grebena. Ta makadam je dokaj položen in se konča nekje pri Ambergerhutte, kjer se nadaljuje lep kolovoz vse do grebena, kjer preidemo na enoslednico in kasneje na planinsko pot do vrha Palnocka.

Moj tihi plan je bil, da na vrhu podaljšava in prevoziva cel greben vse do Mirnocka in nazaj do Palnocka in šele potem na spust. Ko sem končno videl Palnock in cel greben sem hitro dojel, da danes to ne bo izvedljivo. Teh bogih, malo več kot 1400 višincev, naju je precej izčrpalo in nekako ni bilo volje, da bi podaljšal še za približno tri ure in kakih 500 višincev. Nekaj mora ostati za drugič.

Spust s Palnocka je bil na delih presenetljivo strm, tehnično ni bil ravno za začetnike čeprav detajlov, razen morda dveh ali treh, ni bilo. Od teh treh, sem pri dveh dal rep med noge in ju prehodil, čeprav nista bila nekaj nemogočega. Ko se enkrat ustaviš in začneš preveč razmišljati, se hitro konča s hojo.

Kljub razmeroma malo višincem je bila turca odlična. Razgledi so bili malenkost okrnjeni zaradi oblačnosti pa vendar je to pomenilo samo to, da Dobrača nisem videl tako čisto kot bi ga lahko…