Po Švici

Po tednu dni uživanja na idiličnih stezicah v Švici se spodobi napisati besedo ali dve. Odhod iz LJ ob zgledni, šesti uri. Pot do Ženeve traja dobrih 8h v kolikor ni prometnih zastojev, sreča je bila na najini strani.

Prvi dan, nastanitev pri prijatelju in prijetno druženje. Nedelja je bila že bolj kolesarsko obarvana, hrib na severni strani ženevskega jezera ponuja več kot prikazuje prvi pogled. Odbrcanih dobrih 60 km in nekaj čez 1100 višincev. Prijetna XC tura z tu in tam tehnično zahtevnejšimi vložki.

Tudi naslednji dan nas je gostil isti hrib malenkost v drugi smeri. Z hitrim tekočim spustom direktno po meji med Švico in Francijo. Pogled na Mont blanc v popoldanskih urah je bil paša za oči.

Sledila je selitev v alpski del, pred nastanitvijo v Vercorinu je sledila turca. Kako pa, najprej kolo potem pa nastanitev. Občutek, da smo v gorah in ne samo na hribu so dokazovali razgledi in mesteca v dolini globoko pod nami. Iz doline smo se peljali z gondolo in kljub temu odvrteli pedala še 850 višincev in potem seveda malo prečenja in spust…

Sreda, vremenska napoved, dež, uresničila se je. Kljub temu smo prevozili nekaj hribčkov in uživali na spustih. Popoldan je minil bolj ležerno v dežju in pripravi koles na četrtek, ki je bil namenjen najdaljši turi. Turi z največ uživanja na spustih.

Ponovno vstajanje zgodaj, najprej spust v dolino in kolesa na bus in proti mestu Sierre in naprej proti St. Lucu, potem na gondolo in še malo višje. Obračanja pedal navkreber je bilo bolj malo, to je bil dan za užitke na spustu. Res sem užival. Najprej je sledila prečka, ki se počasi spušča z nekaj blagimi vzpončki in nato spust v Zinal kjer je bil čas za kosilo. Potem spet z gondolo na 2300+ metrov in spust proti mestecu Vissoie in od tam z avtobusom do Chandolina. Za tem je sledil 10 km dolg spust. Tekoč, hiter z nekaj detaljčki sem in tja, čisti užitek. Vračanje po tej dolini je zmeraj zabavno zaradi vetra, ki ti piha v prsa in se obrača tekom dneva. Po Murphy-jevem zakonu seveda voziš vedno v nasprotni smeri vetra. Po dolini so postavljene veternice za pridobivanje elektrike tako, da veter res ni zanemarljiv.

Zadnji dan smo usekali eno krajšo, ki se je podaljšala bolj kot smo mislili, vsaj časovno. Seveda je tudi tokrat šlo bolj za spust kot pa za vzpon. Kakorkoli šesti dan na kolesu četudi ture niso bile naporne se pozna utrujenost in neke hude volje brcat v klanec nisem imel. Konec koncev te tudi spusti malo utrudijo. 2000 višincev spusta in nekja čez 450 višincev vzpona za zaključek tedna. Jaz temu pravim odlično preživet teden…