Iz Dordolle na Chiavals

Včeraj, v nedeljo je bila predvidena ena kratka tura bolj dopoldanska, ker je takrat bilo vreme še vzdržno. Plan, nekam po Gorenjski. K sreči se je oglasil Boris in suvereno napovedal, da bo vreme v bližnji Italiji super in ravno primerno za celodnevno turo. Obljubil je super turo na Chiavals in me potolažil, da nošenja ni ravno preveč. Takšna napoved me zmeraj navdaja z mešanimi občutki.  Itak, da sem se vdal in se z »malo« manjšim veseljem zbudil zgodaj zjutraj malo pred peto uro.

Start malo pod vasico Dordolla in naprej proti vrhu. Do vasice je nekaj malega asfalta nato je od vasice dalje spet nekaj brezpotja in potem malo več asfalta do parkirišča kjer zavijemo na pot 428a. Lepa prečka, ki nas reši nepotrebnega asfalta. Proti koncu se le ta postavi pokonci in kak meter je potrebno kolo potisniti.  Ustavili smo se pri koči kjer smo lahko dotočili vodo. Nadaljevanje po poti 425. Kar nekaj je bilo potrebno prepešačiti in pot je bila dokaj strma do našega naslednjega počitka kjer se je prilegel sendvič. Sledi 200 višincev spusta, ki si ga nisem želel, ker sem jih moral par minut kasneje nadoknadit s kolesom na hrbtu, tako je šlo vse do sedla pot Monte Chiavals.

Malo počitka, nekaj za posladek, skok v zaščitno opremo in na spust do bivaka Giuseppe Bianchi. Prav neverjetno lep in po večini vozen spust vse do Rifugio Vault Zatočišča pri katerem smo se ustavili na poti navzgor.   No, nekajkrat smo za kak meter tudi sestopili. Od tukaj naprej je bilo spet 100 višinskih metrov vzpona 30 je bilo potrebno kolo nositi. Sedaj pa samo še spust v vas Dordolla in do avta. Bilo je fantastično. Boris, hvala za carsko turo.

Morda še nekaj statistike, GPS naprave so pokazale okrog 1990 višinskih metrov vzpona in dolžino 26 km. Vzponi so težavnosti od V4-V6 in kar nekaj nošnje  cca 300-400 višinskih metrov. Težavnost spusta je podobna S4-S6 z odseki S7 in nekaj nevoznimi podrobnostmi. Čeprav smo šli v nedeljo ni primerna za nedeljske kolesarje.