za čas, ko niste na kolesu

Izberi kategorijo

Hrib blizu Ljubljane

Miha, 7. oktobra 2019

Končno ena s »starim« prijateljem, ponovno je našel pot v Slovenijo. Izbrala sva bližnji Ljubljanski hrib, ki ne vzame preveč časa in še zmeraj nudi veliko užitkov. Krim, tokrat za spremembo od mojega zadnjega obiska, suh in z odličnim oprijemom. Vzpon z začetkom po cesti, krajšim odsekom po gozdni poti in nadaljevanje po makadamu do vrha. Gozdni odsek je zmeraj imel dva ali tri tehnično težke odseke na meji voznega. V boljših časih, ko so bile zvezde poravnane ravno prav, sem uspel odpeljati vse tri, tokrat mislim da samo enega. Tolažil sem sem z tem, da je bila pot precej razrita in ne, da je vzrok neuspeha manjko moči v moji levici in desnici. Ja, dež v preteklih dneh je naredil svoje :-). Letni čas je ravno pravi za gozdarje in tudi na tem delu izvajajo poseko in stopiti je bilo potrebno čez drevo, dve ali tri morda če sem natančnejši.

Z izjemo napačne izbire opreme, nase sem namreč iz neznanega razloga navlekel dolge hlače, je pot do vrha minila brez težav. Ne vem zakaj se mi je zdelo, da bo hladno sredi dneva, enigma, ki še zmeraj zaseda vire v mojih možganih.

Na vrhu gneča večja kot sem pričakoval kljub zavedanju, da je nedelja in lepo vreme. Kolesarji, tekači, pohodniki, psi, vsi v večjem številu. Na hitro sva pogledala razgled kolikor ga ne zakrivajo krošnje in se pobrala v smeri spusta. Hm, ko ravno razmišljam, morda Krimu manjka kak »velik« razgledni stolp.

Spust je kot vedno postregel z nekaj detajli, zame najzabavnejši so bili v obliki strmih prehodov, ki so na delih praktično navpični. Vsaj jaz imam občutek, da gre na trenutke malo na glavo in brez, da spustiš zavore bi se najverjetneje tako tudi končalo. Drugače pa mislim, da bom moral posodobiti svoje poznavanje poti. Vozila sva klasiko, ki je precej razrita in na delih je delovala neuporabljena. Mislim, da sva zgrešila kak osek, ki je narejen na novo in v spodnjem delu so bili spet na delu gozdarji, kar je pot precej zabrisalo. Hitri odseki so precej pripomogli, da se je spust končal prehitro kljub temu, da nismo ravno med hitrejšimi. Čeprav ni bilo izjemnih razgledov med alpskimi vrhovi je turca in družba narisala nasmeh na obrazu in pustila prijetno utrujenost v nogah.

Komentiraj