Ena klasika

Končno teden, ko sem uspel odbrcati dve turci. Če sem čisto iskren je bilo malo več kot zgolj teden dni, dva zaporedna vikenda na kolesu se mi nista zgodila že nekaj časa. Morda pa je še upanje, da vesolju ukradem nekaj dodatne kondicije zase.

Kofce, zmeraj dobra izbira, tokrat, po dolgem času v nekoliko okrnjeni, a odlični stari družbi kolesarskih uživačev.

Vzpon se je zdel nekoliko težji kot ga imam v spominu in dejstvo, da sem vozil na podaljšanjem repu kolone potrjuje mojo teorijo o premajhni količini treninga. Seveda trume, mimo nas vozečih avtomobilov niso bile ravno prijetna popestritev. Že tako sem komaj dihal in lovil sapo na vsa usta oni pa so mešanici kisika in ostalega sranja dodali še zvrhano mero prahu. Saj ne vem ali sem zrak dihal ali jedel. Končno se je naklon malo umiril in lahko sem zadihal. Žal ni trajalo dolgo in zagrizli smo v zadnji klanec pred kočo. Še nekaj višincev strme šodraste, drseče podlage in odprl se bo lep razgled, utrip bo padel, štruklji bodo na mizi in počitek se začne. Jok brate, kot bi včasih rekli, komaj razjaham svojo jekleno kobilico že se, malo pričakovano, pojavi predlog, a bi še malo odnesli navkreber v smeri Velikega vrha. Hmm, odličen predlog, itak, zakaj pa ne, saj do sedaj smo ja vozili samo spust, je s sarkazmom na sto procentov, odzvanjalo v moji glavi. Po drugi strani pa, peak rider sem imel s seboj, uporabil ga pa tudi nisem že nekaj časa. No ja, udal sem se in do križa odnesel prej omenjeno kobilico, kjer sva s kolegom družno ugotovila, da imava dovolj. Mlajši del ekipe je še z dodatnimi nekaj sto višinci pretegnil noge ob nadaljevanju nošnje navkreber. Počakala sva ju pri koči ob obilni gužvi in naročila nekaj malega za pod zob. Gobova juhica je zelo teknila, štrukel pa tudi ni bil odveč. Pretiravati nisem smel, smo bili zmenjeni za pico po turi.

Končno smo se odpravili spustu na proti, ta me zaenrkat še ni razočaral. Postreže tako s tehničnimi kot s tekočimi odseki in kar nekaj odličnimi priložnostmi za trening obračanja na prednjem kolesu. Za razliko od kondicije na vzponu mi je znanje vožnje tehnikalij na spustu še ostalo oz. je bilo slednje manj prizadeto. Jože je z novim kolesom vse presenetil, tehnikalije je vozil za šalo. Pravi, da je voznik isti in da je kolo boljše. On že ve… Zaključek ob pici je bil skorajda zaslužen, definitivno pa prijeten konec druženja.