Dolenjska

Trdinov vrh ali Sveta gera po novem. Saj ne vem ali sem bil na slovenskem vrhu na hrvaški strani ali na hrvaškem vrhu na slovenski strani. V končni fazi je vseeno. Vsako leto se vsaj enkrat spodobi, da potlačimo tudi kak dolenjski kucelj. Čeprav je načeloma lepo vozen sva za vzpon izbrala pot po grebenu, ki je nekoliko daljša in na delih sva celo nosila. Res je bilo nošnje malo pa vendar je bila. Tisti nosaški klanec je za vožnjo preveč šodrast, strm, posut z listjem, razrit pa še kak izgovor bi se našlo. Ta pot čez greben se kar malo vleče ampak je bila ravno pravšnja za tik pred snegom in vremensko nevoznimi dnevi pred nami. Ves čas, razen enkaj trenutkov sonca, sva se spogledovala z temnimi oblaki. Vreme je zdržalo in z izjemo vetra na kakšnem delu je bilo prijetnih deset stopinj. Dolge hlače vseeno niso bile odveč. Na vrhu se nisva zadrževala predoglo, v zavetrju »stvarnikovega« nadstreška sva se preoblekla in jo počasi ucvrla na spust. Na vrhu nisva bila edina, sladkosti Trdinovega vrha sta uživala še dva kolesarja in nekaj pohodnikov.

Plani za spust so se, od drugih dveh voznikov enoslednih vozil na lastni pogon,  razlikovali in zato smo šli vsak po svoje. Prvi, tekoč in hiter del spusta je postregel s lepimi, majnimi skakalnicami, kar je bil prijeten kontrast običajnim turam. Vseeno sem jih jemal z previdnostjo, ker tukaj redko vozim in nisem vedel kakšni so pristanki. Na eni izmed skakalnic se je izkazalo, da je pred pristankom luknnja, kar sem ugotovil, ko je bilo že prepozno za resne korekcije. K sreči sem uspel kolo še malo dvigniti in rešiti stmoglavljenje. Nadaljevala sva po grebenu do spusta, ki sčasoma preide v prijeten kanal posut z listjem in v splošnem nudi veliko užitka. Potrebno je nekaj previdnosti, listje je super skrivališče za veje, kamenje in kak skrit detail. Nižje so nama jo zagodli gozdarji, ki so v kanalu pustili precej vej in podobne navlake. K sreči, se je nered hitro spremenil v ponovno čisto vlako, ki je dopuščala kar precej hitrosti in užitkov. Zaradi sledenja tem užitkom sva zgrešila načrtovan cilj spusta vendar le za nekaj asvaltnih metrov obračanja pedal. Na koncu sva se strinjala, da se je izplačalo. Glede na vreme v času pisanja objave je bil včerajšnji dan žebljica na glavico. Vremensko prizanesljivo vreme, lepa turca, dobra družba in na koncu bi se s skoraj tisoč štiristo višinci kvalificirala za celodnevno. Zmaga…