Kofce za konec leta

Ne ravno zgoden štart a vseeno hladen. Ne spomnim se ture, ki bi jo začel v puhovki. Številke sicer niso bile tako nehumane a vseeno je puhovka prvih nekaj minut bila zelo dobrodošel kos oblačila. Termometer je kazal pet stopinj pod lediščem. Telo se je hitro ogrelo le prsti na rokah so bili precej otrpli. Slečem puhovko in naredim nekaj zamahov z rokami, da potisnem kri v prste, delovalo je. Zaradi temperaturne inverzije se je z višino dvigovala tudi temperature. Kmalu smo lahko pospravili rokavice in nadaljevali po ovinkastem, gozdnem makadamu. Višje kot smo bili več je bilo sonca, temperature so bile še zmeraj okrog ledišča. Zadnjega vzpona proti koči nikakor ni hotelo biti konec. Končno sem pribrcal do koče. Razgledi, štruklji, suha oblačila, sonček in družba so nadomestili izgubljeno energijo. Edina slabost ture je bila suha zima, ta je tako suha, da se je za vsakim avtomobilom, ki nas je prehitel kadilo še pet minut. Na poti navzdol ni bilo bistveno bolje, tudi na delih, ki so v suhih poletnih mesecih močvirnato mokri in blatni se je zemlja prašila. Začetni in zadnji del ture me pošteno prerukal. Nekaj tehnikalij, pivotov, korenin in skalc pod kolesi so poskrbeli za popoln zaključek leta.