Črna prst

Še danes prijetno utrujen od včerajšnjih užitkov proti Črni prsti. Sicer je ne obiskujem pogosto, morda vsaki drugo leto. Kljub temu, da statistika ni ravno impresivna, turce ne štejem med lažje. Prevoženih dobrih 24 km in 1850 višincev.

Najprej dobrih tisoč višincev vzpona do Slatnika. potem še nekaj čez dvesto strmih po smučišču Koble. Ko s tem opravimo smo, recimo, levji delež vožnje opravili. Po spustu s Koble se začne prečka, na kateri se nekaj višincev dvignemo. Tu in tam se da peljati, nadležno je le zmeraj znova kolo prestavljati iz ramen na tla in nazaj. Prečka po melišču je lepo vozna. Sedaj sledi še „malo“ nošnje do koče. Na zadnjem sedlu pred kočo je pihal sicer južni veter, a je bilo vseeno kar hladno. Na našo srečo so se prijazni oskrbniki koče ravno pripravljali na novo sezono, kar je pomenilo, da smo se lahko preoblekli na toplem v koči. Hvala!

O spustu skoraj ni vredno izgubljati besed, prvi del precej tehničen, točno tak, kot ga imam najraje. Določeni delčki morda celo težavnosti s7. Od sedla naprej se nadaljuje zmerno tekoč peščen spust z nekaj ostrimi serpentinami, vse dokler ne pridemo v gozd, kjer je tehnično manj zahteven.

Če bi ocenil včerajšnji dan, bi si želel, da bi bilo še veliko takih.