Trdinov vrh

Tokrat sem se prepričal o majhnosti naše deželice. Na poti proti Trdinovem vrhu, ko se je odprl pogled na dolino, sem ponovno videl Triglav. Zadnjič sem ga opazoval na poti na Nanos, danes iz popolnoma drugega dela Slovenije. Triglav je sicer precej oddaljen in se je videl malo slabše. Lepše so se videle Kamniško Savinjske Alpe. Stal sem Skoraj na meji s Hrvaško in videl vse do Avstrije. Vem, da je naša država majhna ampak, da je tako majhna? Če bi pihal močan južni veter med tem, ko sem šel odtočit bi lahko…

Skratka, odličen sončen dan pri povprečno sedmih stopinjah nad ničlo, ki so na sončku poskočile za kake štiri stopinje. Velik del poti poteka po senčnih delih, kjer je bilo kar hladno in sem moral letne rokavice zamenjati za toplejše. Na soncu je bilo prijetno samo v majici, v senci sva morala dodati še še en sloj oblačil.

A, še to, nekje na spustu, ob prijetnem „počivanju“ na soncu opazim na prednji gumi čuden mehurček. Pomislil sem, da bo potrebno krpanje. Pristopi kolega, pogleda in pravi, da ni samo en, polno jih je. Deloval je precej prešerne volje ob tej izjavi, Maxxis, ha ha ha. Očitno bo potrebno zamenjati gumo. Guma je zdržala do konca…