Skutnik

Skutnik/Monte Guarda, sedaj že v lepšem spominu kot včeraj. Včeraj so bili občutki precej mešani. Sploh na planini Kot (Coot) sem bil popolnoma odločen, da tega asfalta/betona več ne mislim ponavljat v prihodnosti. Saj tisti vzpon po betonu/asfaltu ni nekaj nemogočega ampak nekako ga je kar preveč in se mi je malo zameril. Lep pogled na dolino, sendvič v roki in počitek so bili dober obliž na “rane”, ki jih je pustil ravnokar odpeljan vzpon.

Nadaljevanje je zahtevalo nekaj rinjenja in nošnje. Nekako ni bilo volje in moči, da bi poizkušal kaj vse sem zmožen odpeljat. Po približno 100 višincih je pot dopuščala presenetljivo veliko vožnje le počitki so bili pogostejši in tu in tam je bil potreben sestop. Tako gre vse do približno 100 višincev pod sedlom, ko se začne nošnja do vrha.

Z vrha je lep razgled na Kanin, ki je bi tokrat v oblakih, na celotno dolino po kateri smo prišli in na slovensko stran proti kraju Žaga ob Soči.

Prišel je čas za spust, no ja do tega je še daleč. Najprej naju je čakal še dokaj dolg greben Rezije z lepimi razgledi in veliko trave. Ta je skrivala precej kamenja in dvakrat sem skoraj uspel poletet preko krmila. Na grebenu gremo preko več manjših hribčkov zato nas pot vodi malo gor malo dol. Prvi del gre v glavnem bolj dol drugi del pa spet malo več gor. Priti koncu, ko sem že mislil da sem pri koncu je šlo še malo gor, to se je zgodilo par krat. Razmišljanje v stilu „pa kaj bo že tega jeb… grebena počasi konec“. Verjetno posledica tega ker nisem poznal ture in prvič ne veš kaj je še pred teboj. Kljub temu moram reči, da je mi je bil greben zelo všeč. Še veliko bolj vozen bi bil, če bi videl vse skale, torej takrat, ko trava in vso rastlinje ni v najbujnejšem razcvetu.

Končno se je začel dejanski spust, to pomeni, da je prvo kolo večino časa nižje od zadnjega in ne ko se to zgodi samo občasno. Prvi del je bila prav lepa serpentinasta pot, idealna za učenje obračanja kolesa na prvem kolesu, v slovenščini se to ne sliši ravno prav (to je front pivot). Nadaljevanje je bilo podobno le da je bila pot za odtenek ožja na delih. Težavnost spusta bi ocenil na S5 ali manj. Kot zmeraj se najde kak težji detajl ampak jih lahko preštejemo na prste ene roke.

Končni vtis, hmm pa smo tam. Ponavljal, ne vem če bi ampak verjetno se bo to mnenje spremenilo po kakšnem tednu. Pozitiven vtis so pustili lepi razgledi in to, da te ture še nisem odpeljal. Statistika, odpeljanih dobrih 1800 višincev in 32 km, bruto čas sedem ur.