Peca s kolesom

Tokrat sva jo mahnila na Peco. Peca je velik hrib na koroškem, ki leži na meji med Avstrijo in Slovenijo. Napadla sva jo z avstrijske strani. Start je bil iz vasi Globasnica v smeri spodnje postaje vzpenjače. Tukaj je pot potekala po asfaltni cesti, bolj kot ne po ravnem le na koncu je malenkost bolj razgibana. Asfalt se kmalu po začetku vzpona spremeni v makadam, ki nas pripelje vse do zgornje postaje vzpenjače na višino približno 1700 m nad morjem. Pot ni strma, ampak me je kar pobiralo, sendvič in banana sta bila več kot prijetna osvežitev. Bilo je nenormalno vroče. Kljub višini je sonce pripekalo in nikjer niti sapice, da bi naju hladila. Peca ima dva vrhova, na naši strani je Kordeževa glava, ki sva jo spustila, ker ni bila na poti ampak bi morala dodatno gristi še vsaj dobro uro. Pot naju je vodila preko sedla do špice. Od zgornje postaje vzpenjače proti vrhu je bilo kar nekaj nošnje skozi borovce, ki zadevo še dodatno otežijo. Podobno je bilo od vrha po grebenu vse do točke kjer se Peca praktično konča in začel se je spust. Prvemu delu borovcev do sedla se baje lahko izognemo in nosimo nekoliko lažje. Naj bo to za drugič, če bo kdaj drugič. Končno spust, jeee. Tehnično nič posebnega, le strm je kar precej. No ja, ne strm v stilu, da komaj voziš ampak v smislu, da se višina zelo hitro izgublja. Zavore sem kar precej segrel in jim večkrat privoščil tudi malo počitka.

Kljub mojemu nekako slabemu počutju sem oddelal še enega dvatisočaka, kar me nekako veseli.