Na Konja iz Vipave

Vreme še zmeraj odlično, ravno pravšnje za kolesarjenje. Pošihtarske še zmeraj aktualne. Spusti so jasno nočni.

Pogovor v torek, kam gremo danes? Hmm ne vem, in potem jaz  bleknem eno neumno, jaz bi nekaj tehničnega navzgor ne makadam. Seveda me je kolega uslišal v veliko večji meri kot sem upal. Gremo na turco na primorski konec mislim, da se ji reče na Konja, to je nekje na Nanosu. V mislih sem imel turo z malo več tehničnimi »skoki« ne pa, da bo navzgor jeba do skrajnosti.

Začnemo v Vipavi oz. malo nad, pri kompleksu športnih igrišč. Torej iz Vipave proti Nanosu po skalovju kjer nikakor nisem uspel držat ritma, kjer me je premetavalo in kjer sem moral vsakih nekaj metrov sestopiti zaradi napake oz. zaradi pljuč. Ne razumet narobe, zadeva je v celoti vozna ampak zahteva kar nekaj znanja, potrpežljivosti in predvsem kondicije. Ne glede na zahtevnost sem prav užival, ker se je bilo potrebno pripravit na vsako naslednjo oviro, pogledat linijo, in biti precej zbran… Spust je razen prvih 20 metrov v celoti vozen in precej podoben tistemu iz Čavna. Veliko serpentin kjer je potrebno prestavljanje zadnjega kolesa (front pivot), da je vožnja tekoča. No kako naj povem, užival sem.