Sobota v Kranjski Gori

Končno, uspelo nama je zvleči kolesa do Kranjske Gore. Kot pravi prvi stavek, je tokratni DH vikend minil v bike parku v Kranjski Gori, enkrat za spremembo. Po nekaj zapletih pri pridobitvi kart (imava namreč sezonsko za Mb park in jih je bilo treba prepričat, da velja tudi za park v Kranjski gori) se je zadeva začela. Žal so bili moji občutki po prvi vožnji vse prej kot vzpodbudni. Bil sem prepričan, da sem pozabil kako se vozi kolo. No, kot se spodobi za tako lepo soboto, so stvari iz spusta v spust postale boljše. Če na kratko pokomentiram park bi rekel, da sem bil pozitivno presenečen. Očitno Gorazd in fantje ne „spijo“, kar je bilo zelo dobro vidno. Ravno so postavili tri nove objekte in pokosili nekaj trave. O količini objektov raje ne bi govoril, saj če bi jih polovico prenesli v Mb, bi jih imeli tudi mi dovolj:-). Proge in objekti so namenjeni vsem zahtevnostnim stopnjam, kar je zelo dobrodošlo ob prvem obisku parka. Pristanki skakalnic so v kar nekaj primerih na ravno vendar, če je dovolj hitrosti, je morda tako celo bolje, ker nimaš v naprej odmerjenega doskočišča. Mnenja so seveda deljena. Edino, kar me je malenkost zmotilo je to, da proga ni bila tako tekoča kot bi želel in da je na žičnici delal „prometnik“, ki mi je grenil sončno sobotno življenje. V Mb in tudi v Avstriji, zaenkrat, tega nisem doživel, da bi nek prometnik za „vsako“ vožnjo našel vzrok X, zakaj moram počakati, zakaj ne tako, zakaj drugače…V glavnem, moji občutki so pozitivni in sobota je bila zaključena z odlično sladico v slaščičarni (hvala mojemu Lynxu, da jo je odkril).