Enduro Ajdovščina

Vikend, prehlad se je na vsak način želel spoprijateljiti z menoj in delno mu je celo uspelo. Današnjemu kolesarjenju sem se, zaradi prej omenjenega prijateljstva, praktično že odpovedal. Na srečo sem odločitev zadnji trenutek spremenil. Kolega je vabil na še eno turco v enduro stilu. Mahneva jo v Ajdovščino na lokalne ednuro potke. Že nekaj krat sem imel v planu osvežiti in posodobiti zemljevid v glavi, kje so že stare in kje so zrasle nove poti namenjene užitkom v malo hitrejšem in manj tehničnem ritmu. Nikoli ni časa ali pa tura pelje kam višje in teh poti nikoli ne uspem obiskati.

Končno mi je po zaslugi kolega uspelo. Planirala sva toplo vreme, napoved je obljubila, da bo okrog petnajst stopinj. Entuziastično pripravim kratke hlače, čeprav iz Ljubljane odrinem v dolgih. Več kot tri stopinje pod ničlo pač zahtevajo kako krpico več. Pristanek v Ajdovščini pri temperaturi še zmeraj pod lediščem je razblinil sanje o kratkih hlačah.

Iz Ajdovščine zagoniva proti izviru Hubla, preskočiva spust v Lokavec in se cesti na Predmejo priključiva nekoliko višje. Za gorsko kolo je makadam vseeno nekoliko primernejša opcija pa čeprav od motorja zahteva kak obrat več. Hmm, motorja, morda je današnje dni potrebno poudariti za kateri motor gre. V najinem primeru tistega v prsnem košu, ne tistega na kolesu. Skratka, cesta do kamnoloma je bila hitro za nama, čeprav se pedala niso ravno lomila pod pritiskom. Nežen pogovorni tempo je bil ravno pravšnji glede na fizično stanje voznikov, en utrujen in drugi, ki poskuša razdreti zvezo s prehladom.

Še nekaj metrov strmejšega, pesknatega vzpončka od kamnoloma  in začnejo se radosti spusta. Namestimo ščitnike in na polno v dolino. Uporaba besedne zveze »na polno« je res pretirana. Proge nisem poznal in tudi drugače ne vozim ravno hitro. Vsak resen enduraš bi se mi smejal, če bi videl mojo vožnjo “na polno”. Ampak naj bo, užival sem v varni hitrosti, ki bi me kljub pridevniku varni, skoraj stala padca na enem skalnem odseku. Kak ovinek se ni izšel ravno po želeni liniji ampak drugače pa super zračenje možganov. Končno sem ponovno našel povezavo tam okrog plazu, kjer se vedno izgubim na poti iz Čavna in ponovil odsek, ki se ga spomnim še izpred nekaj let. V Lokavcu snameva ščitnike in proti Hublu odbrcava še zadnji vzpon. Malo pred slapom zavijeva desno, na še en odsek proge in zaključiva s krogom na pump tracku ob hostlu. Pa da vidimo ali sem uspešno razdrl afero s prehladom preden me le ta ujame v resno zvezo :-).