Zimska idila na Krimu

Po dolgem času ponovno na kolesu. Končno prava zima in prava zimska idila. Snega na pretek, temperature na meji ledišča, sonček, cesta lepo očiščena, več kot sem si želel. Na poti navzgor sem ujel še dva, ki sta želela izkoristiti naravne danosti današnjega dne. Vsemu prej naštetemu lahko sedaj prištejem še dobro družbo, zakon.

Navzdol je bilo več kot zabavno. Snega je nekje do polovice koles. Ozka shojena pot je ravno prav utrjena, da se ne udira. Zabavno drsenje skozi zaveje se je nemalokrat končalo s padcem. Kakor hitro zapelješ v globok sneg, je padec skorajda neizbežen, še posebej če zavijaš. Skrbi ni, sneg nežno ublaži padec. Praktično idealen poligon za učenje. Celo del poti na spustu, kjer je bilo potrebno poganjati, je bil prav zabaven. Pričakoval sem, da se ne bo dalo peljati in bo treba kolesa potiskati, vendar ni bilo težav.

Ves čas spusta smo imeli nasmeh do ušes. Sploh glede na slabšo kolesarsko bero v zadnjem času je bil ta dan več kot dobrodošel.