Rodica Črna prst

Z dobrim tednom zamika pišem objavo iz prečenja Rodica-Črna prst. Turca je bila lepa, razgledi zaradi oblačnosti malo okrnjeni, pa vendar je bil dan kolesarsko zelo produktiven. Zmerno strmi vzponi se začnejo že na asfaltu (V5), kasneje je samo še huje (V6-V7). Če vložimo precej energije je voznega presenetljivo veliko, skoraj »vse« do razcepa za Vogel. Zadnji vzpon na vrh Rodice in nekaj vmesnih detajlov je potrebno kolo nesti. Ker nisva vedela kaj naju čaka na prečki sva z več nošnje raje prihranila nekaj moči.

Prečka, hja kako bi opisal, je in ni vozna. Določeni odseki so lepo vozni določeni dokaj težko prehodni. Zadnji del proti Črni prsti je povsem nosaški in tudi nošnja ni prijetna.  Tu in tam je bilo potrebno kolo držati v eni roki, da si se z drugo oprijemal skal, jeklene vrvi ali klinov.

Kljub vsej nošnji je bilo zabavno čeprav me je proti koncu že pošteno bolela rama od nošenja kolesa. Sveže pečeni, še topli, štruklji na Črni prsti, ko je bil pred nama samo še uživaški spust, so dan še polepšali.

Če bi ponavlja? Mmmm, ne  bi. Nikoli? Nikoli ne reči nikoli …