za čas, ko niste na kolesu

Izberi kategorijo

Roblek

Miha, 13. decembra 2012

Otoplitve v prihodnjih dneh pomenijo glede na količino snega vsepovsod samo eno, blato, vodo v potokih in nevozne poti, neprijetno za kolesarjenje. Ta zmrznjen pršič in mraz sta super. Danes sem sva s kolegom izkoristila še zadnji dan pred »vročino«, ki prihaja. Izbran cilj, koča na Robleku. Če bo shojeno se bo dalo peljat. Optimista. Itak, da se »je dalo« peljat. Utrjeno shojena je bila strma pot, ki seka tisto po kateri sva načrtovala najin vzpon. Govorim o poti naprej od bajte na Poljški planini (do sem brez težav). Praktično se prepletata. Malo je bila shojena tudi ta položna varianta, ravno toliko, da se nama je dalo nosit in sva prišla spet na bolje utrjeno, strmejšo. Višje zgoraj se poti združita. Presenetljivo veliko se je dalo peljat čeprav se je sneg mlel pod kolesi. Vmes je padla odločitev, da jo potegneva do koče, kaj pa drugega. Zgledalo je v stilu, pelješ par 10 m, sestop, nosiš, pelješ, sestopiš itd., saj poznate.

Da pohvalim skrbnika koče, ne ta sicer ni bila odprta, imajo pa odprt en prostor za preoblačenje, ki v mrazu in vetru pride še kako prav. Lastnika sva srečala na poti navzdol in nama je povedal, da je ravno zaprl. Kakopak, razloga, da stisneva rep med noge in se obrneva nisva našla.

Pred začetkom pisanja te vrstice se mi je kar nasmejalo, seveda sledil je spust. Zakon, akcija, milina, super itn. Zgornji del je bil utrjen sneg širine dobrega pol metra. Občutek podoben temu, ko poleti najdeš tekočo enoslednico brez navlake. Gume so držale presenetljivo dobro. Prav verjeti nisem mogel. Pri nošnji navzgor v teh čevljih z ravnim podplatom in s kolesom na rami je kar drselo. Spodnji del malo bolj tehničen več korenin manj snega nekaj kamnov. Spet popestritev. V glavnem poln dobrih občutkov sedaj srkam topel čaj.

Komentiraj