za čas, ko niste na kolesu

Izberi kategorijo

Osorščica-Lošinj

Miha, 24. septembra 2018

Že dolgo nisem vozil po hribih kje ob morju. Osorščico sem od spodaj gledal kar malo podcenjevalno, ubogih petsto petdeset višincev, ki niti ne zgledajo strmo in po veliki večini sploh niso. Na začetku skozi kamp in do planinskega doma Sveti Gaudent je pot tu in tam tudi malenkost strmejša ampak bolj kot strmina je naporna šodrasta podlaga. Ker je bilo jutro prevelike vročine ni bilo, vsaj čutil je nisem. Vsi parametri so bili idealni ampak to ni bil moj dan. Rečeno malo podcenjevalno, teh ubogih petsto višincev položnega klanca me je skoraj ugonobilo. Utrip je bil ves čas v rdečem polju takoj, ko se je pot iz popolne ravnine dvignila v blag, kratek klanec. Tudi postanki in čokoladica ga niso potisnili v zelono, pljučem prijazno, območje. Do vrha sem spil več kot dva in pol litra vode. Vzel sem samo vodo, jasno, za petsto višincev tudi če je ne bi, še sreča da sem jo, očitno ne zaman. Skratka, z veliko postanki sem se komaj privlekel do vrha. Sledil je krajši spust in nekaj deset višincev nošnje do kapelice od koder sva delala spust. Ja, tudi nošnja je bila. Še sreča, če je ne bi bilo, tura skoraj ne bi upravičila naziva kolesarska tura :). Počasi in po daljšem postanku se je fizično stanje izboljšalo, spust je minil brez težav, čisto pri močeh pa nisem bil niti kasneje.

Spust je precej tehničen praktično od vrha pa vse do izravnave nad glavno cesto, ki pelje vdolžno čez otok Lošinj. Veliko je ostrih skal, kotalečega kamenja, razpok, bodičastega grmovja, ostrih zavojev in še česa, manjkala je samo še izpostavljenost, ki je na srečo ni bilo. Vsaj zame je bil spust dokaj počasen, večje hitrosti, če bi jih bil sposoben, bi skoraj zagotovo prinesle vsaj predrto pneumatiko. Nisem prepričan kako vesele so spusta bile moje gume, potreben bo hiter pregled in ocena poškodb. Meni je bil vsekakor všeč. A če bi ga ponavljal? Seveda bi ga, sploh, če bi bil v tistih koncih.

Komentiraj