za čas, ko niste na kolesu

Izberi kategorijo

Vodiška

Miha, 29. aprila 2018

Današnja dopoldanska je bila nekaj novega. Turca katere še nisem odpeljal, hvala Suzana. Sicer tudi ko ponavljaš ture zmeraj najdeš kaj novega pa čeprav si bil tam pred dobrim tednom ali mesecem. Ker sem imel sled ture ni bilo potrebno dosti raziskovanja pa vendar sem začetek malo spremeni, ker sem našel eno varianto izven asfalta. Napaka, tistih nekaj višinskih metrov sem obnavljal znanje o potiskanju kolesa, prestavljanju čez podrta drevesa in izmikanju blatu. K sreči se je avantura hitro končala.

Nadaljujem še nekaj sto metrov po asfaltu in potem na kolesu bolj prijazen teren. Vzpon je bil zmerno položen, makadamska cesta pod krošnjami dreves je ves čas v senci. Turca bi bila kot nalašč za dni, ko pripeka poletna vročina, vsaj kar se sence tiče.  Vstavil sem se pri koči na planini Goška Ravan, ker me je zanimalo kak razgled in pogled je okrog. Zapletel sem se v pogovor s parom, ki sta lokalna obiskovalca in redna gosta. Malo smo podebatrirali kje, kam, od kod, koliko, tiste standardne, prijetno kolesarsko pohodniške. Vmes sem popil odličen čaj. Mislim, da je bil narejen iz zelišč nabranih v  »okolici« koče in ne tak kot ga po navadi dobiš v kočah, pred pripravljen s tono sladkorja.  Prijetno presenečenje, vredno postanka.

Nadaljujem po bolj ali manj ravnem terenu, tu in tam kak krajši vzponček, še zmeraj po gozdu brez razgledov. Vsake toliko se med drevesi odpre pogled na drugo stran proti Stolu in Kamniškim alpam. Nadaljujem do partizanskega doma in se odločim nadaljevati brez ustavljanja. Tukaj se nekaj metrov pelješ celo po sončku.

Po nekaj začetnih metrih spusta na enem od križišč zagledam na tabli napis, razgled 100 m. Teh sto metrov je včasih varljivih. Tokrat so bili zelo realni in razgled je bil kot nalašč za kvazi malico. Prijeten razgled na dolino, Kropo in hribe na drugi strani avtoceste. Spust proti Kamni Gorici je lep, tekoč s kar nekaj listja kamenja in tu in tam kakim detajlom. Kar nekaj spusta poteka po jarku z veliko listja in previdnost ni odveč. Ker ponovno nisem bil dosleden in sem tu in tam krajšal kak ovinek sem pridelal kak detajl več. Kot se je izkazalo je bilo to zabavno čeprav kakšnega tudi nisem zvozil, ponavljal nisem. Nič vratolomnega ampak…Še skok čez Fuxovo brv preko Save in potem nekaj asfalta z rahlim naklonom do Radovljice.

Komentiraj