za čas, ko niste na kolesu

Izberi kategorijo

Mali Golak

Miha, 8. maja 2016

Že nekaj časa, v moji glavi, načrtovan obisk Golaka se je danes realiziral. Nekaj dodatne motivacije sem dobil zadnjič ob gledanju slik kolesarskih kolegov, ki so ga obiskali pred nekaj tedni. Mislim sva midva proti vrhu ubrala drugo pot.

Začelo se je idejo o obisku Matajurja, ta se je spremenila v Čaven in na koncu sva pristala na Golaku. Prav pasalo je nekaj novega, meni še nepoznanega. V prvih metrih je Jože povedal, da greva lepo počasi, da ni razpoložen za, po najino imenovano, »naganjanje«. Kasneje sem ugotovil da verjetno slabo sliši, ker sam definitivno ni slišal kaj je povedal. Zaradi njegovih slušnih težav sem do Predmeje sopihal kot parna lokomotiva. Kasneje je bil teren lepši in nekako sem se unesel…

Vzpon od Predmeje do Iztokove koče je potekal po asfaltu makadamu in kasneje tudi po široki poti polni skalovja in kotalečega kamenja. Od koče dalje sva bila prisiljena kolesa nositi. Nekaj metrov naprej sva lahko izbirala med položno in strmo potjo. Ko se ponudi takšna možnost je jasno, da se izbere strma, kako pa drugače!?

Lep razgled na vrhu je kvarilo delno oblačno vreme, ki nama je že dvakrat zagodlo s ploho. Malo sva uživala v razgledih in se podala v dolino. Zaradi prej omenjenih solznih oblakov so bile tla ravno prav mokra in gume ravno prav blatne da so me skale premetavale sem in tja. Na spodnjem delu spusta sva po prihodu na cesto izgubila pot in nekako sva opustila pretirano iskanje. Oblaki so ponovno začeli puščati zato sva iskanje nadaljevanja uživaške steze prestavila v prihodnost. Zadnjih nekaj sto metrov se je ploha okrepila in dež naju je prijetno hladil ves čas pospravljanja opreme in nalaganja koles. Ko sva bila pripravljena za odhod, je posijalo sonce…

Komentiraj