Test: Nahrbtnik Osprey viper 13 - Bikebook

za čas, ko niste na kolesu

Izberi kategorijo

Test: Nahrbtnik Osprey viper 13

Miha, 26. februarja 2016

Konec prejšnjega leta sem imel možnost preskusiti nahrbtnik Osprey Viper 13. Ker je lanski konec leta postregel s kolesarjem precej naklonjenim vremenom, sem z njim prekolesaril nekaj čez 82 km in naredil okrog 4000 višinskih metrov vzponov.

Viper 13 je veliko presenečenje. Na prvi pogled sem bil prepričan, da bo nahrbtnik premajhen za moje potrebe. Ponavadi sem na turah kar dobro naložen. Različne prostornine za različne potrebe. Težko je med seboj primerjati dejansko prostornino različnih znamk nahrbtnikov zgolj iz podatka o prostornini. Kot kaže prostornina 1 l ni enaka povsod po svetu.

Ta nahrbtnik je med manjšimi, ne po volumnu ampak po velikosti zaradi česar sedi nekoliko višje na hrbtu in ne na bokih. Tehta 584 g brez in 752g z pripadajočim mehom. Viper 13 ima tri večje predale. Najbližje našemu hrbtu je predal kamor shranimo meh za tekočino, v mojem primeru Osprey 2,5 l. Naslednji je glavni predal. Ta ima znotraj na vsaki strani mrežast žepek v katerega lahko shranimo daljše predmete kot je recimo tlačilka. Manjši žep dostopen iz vrha, prav tako sega v glavni predal in je namenjen shranjevanju bolj občutljivih predmetov, recimo očal, telefona ali stvari, do katerih želimo imeti hiter dostop. Zadnji je manjši predal z dodatnimi žepki za organizacijo opreme. Ta žep se s paščki pritrdi na zgornji del nahrbtnika in tako tvori velik prostor med glavnim in zadnjim predalom. Ta prostor je zelo primeren za dodaten sloj oblačil, mehke ščitnike ali mokra oblačila. Na vsaki strani ima Viper 13 raztegljiv mrežast žep, ki je dosegljiv med vožnjo.

Naramnice in hrbtišče so narejeni, da odvajajo vlago in toploto kolikor se da. Žal pod nobenim nahrbtnikom nisem uspel obdržati suhe majice in tudi tukaj ni nič drugače. Na levi naramnici je spredaj manjši žep v katerega lahko spravimo čokoladico ali dve. Za telefon je žep premajhen, če se je komu slučajno porodilo to vprašanje.

Cev za pitje je iz nahrbtnika speljana preko desnega ramena in se zaključi s pritrditvijo na prsni trak z magnetom. Pozitivno me je presenetila enostavna namestitev meha in cevi za pitje. Nobenega nerodnega napeljevanja cevi skozi luknje, preko cevi enostavno zapreš zadrgo in to je vse. Če prsni trak pravilno prilagodimo lahko pijemo prostoročno. Ustnik dosežemo tako, da sklonimo glavo in ga prav tako odložimo nazaj na magnet, ki ga ujame. Ob tem početju nam pogled uide iz poti in previdnost ne bo odveč. Magnet drži cev na mestu tudi na manjših skokih medtem, ko pri padcih ne ostane na mestu, testirano…

Nahrbtnik je med vožnjo stabilen na hrbtu in se ne prestavlja dokler imamo pasove pravilno zategnjene. Hrbtišče se lepo prilega hrbtu tudi če je nahrbtnik precej naložen. Trak ki se pripne čez bok lahko tudi odstranimo in si tako nahrbtnik dodatno prilagodimo svojim željam. Meni je bolj všeč, če je trak nameščen.

Edina stvar, ki sem jo pogrešal je bila dežna prevleka. Pogrešal je nisem toliko zaradi zaščite pred dežjem kot za zaščito pred blatom, da ohranim nahrbtnik čist v teh vlažnih dnevih testiranja.

Viper 13 je test opravil z odliko v svoji prostorninski kategoriji. Ponuja veliko več prostora kot sem pričakoval za deklariran volumen. Navdušile so me malenkosti kot so lahko dostopni stranski žepi, zanke na zadrgi, ki resnično olajšajo zapiranje in način napeljave cevi za pitje. Za daljše celodnevne ture kjer potrebujemo več oblačil, velike ščitnike, več opreme in morda večji meh bo najverjetneje premajhen, ampak to ni več kategorija v kateri tekmuje.

English version

1 komentar

  1. Kuki pravi:

    Zaščita za dež se dokupi…imaš jih v dveh velikostih in dveh barvah (odsevna rumena in črna). Jaz za mojega Osprey Zealota uporabljam rumeno v manjši velikosti.

Komentiraj