za čas, ko niste na kolesu

Izberi kategorijo

Po robu

Miha, 23. novembra 2014

Iskanje sonca v letošnjem letu je podobno iskanju igle v senu. Sreča nam je bila včeraj naklonjena in „iglo“ smo našli na primorskem. Rob nad Ajdovščino je postregel z odlično turo. Na začetnem vzponu po asfaltu me v oči sijoče jutranje sonce ni prav nič motilo. Bolj ali manj nas je sonce spremljalo skozi ves dan, tu in tam se je za krajši čas skrilo za oblake, ampak njegovo prisotnost je bilo čutiti ves čas.

Ob enajstih dosežemo vrh Kovka, kjer nas je pričakalo presenetljivo brezveterje in pot po robu do prvega spusta je bila toliko prijetnejša. Nekaj tehničnih podrobnosti na začetku spusta, potem pa tekoča gozdna enoslednica s tu in tam kakšno prepreko. Veliko kotalečega kamenja skritega med listjem je poskrbelo za premetavanje prednjega kolesa in manjših izletov iz zamišljene linije.

Po prvem spustu je bilo počutje vseh udeleženih odlično, zato je sledil napad na drugi klanec. Iz Ajdovščine mimo izvira Hublja skozi vas Gorenje naprej proti Predmeji. Že na začetku vzpona je postalo jasno, da noge niso več tako sveže kot bi želeli, zato ponavljanje neuspešnih detajlov na vzponu ni prišlo v poštev. Kratek postanek in prigrizek na klopcah z razgledom na Predmeji je bil prijeten, in nujen.

Po cesti smo se odpeljali do kraja Otlica in nato po brezpotju do otliškega okna. Tokrat sem za spremembo šel še do spirale in si pogledal to znamenitost. Pred leti, ko sem bil na tej turci, sem to namreč izpustil. Ker bojda slika pove več kot tisoč besed, prilagam nekaj tisoč besed.

Komentiraj